Novica

04.12.2018
Z ustreznimi kompetencami do zagotavljanja uspešnosti na trgu dela

V Državnem svetu RS je v torek, 4. decembra 2018, potekal posvet »Pomanjkanje kompetenc na trgu dela v Republiki Sloveniji za uspešno trajnostno gospodarsko rast«. Sodelovala je tudi direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije Irena Kuntarič Hribar, ki je predstavila vlogo razvojnega sklada.

Slovenski delodajalci vedno pogosteje poročajo o težavah pri iskanju ustrezno kvalificiranih kadrov. Zato v ospredje vedno bolj prihaja zavedanje o pomenu človeškega kapitala in vseživljenjskega učenja. Prihodnost podjetij, ki se tega zavedajo, bo uspešnejša, pomembno pa je, da se tega zavedajo tudi vsi zaposleni. Z ustreznimi kompetencami bodo namreč uspešnejši na trgu dela.

 

Irena Kuntarič Hribar je predstavila vlogo sklada prek štipendij in programov na področju razvoja kadrov. Sklad je pravzaprav stičišče povezovanja gospodarstva in izobraževanja. Uvodoma je povedala, da sklad podeljuje vse štipendije, razen državne. Do nedavnega je še izvajal program za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Ob tem je podala dovolj zgovorno primerjavo, da je bilo v Sloveniji v šolskem letu 1989/90 podeljenih 47.000 kadrovskih štipendij, ki takrat še niso bile sofinancirane, pač pa so pomenile skrb delodajalcev za lastne kadre, v letošnjem šolskem letu pa je bilo podeljenih zgolj 3.600 kadrovskih štipendij, od teh jih je nekaj več kot šesto sofinanciranih. 


Sklad ob sofinanciranju iz Evropskega socialnega sklada podeljuje tudi štipendije za deficitarne poklice in letno komaj uspe podeliti nekaj več kot tisoč štipendij. Poklici, ki so deficitarni pri nas, veljajo za deficitarne po vsej Evropi. Sklad podeljuje tudi štipendije za zamejce in Slovence po svetu ter štipendije za študij v tujini, s pomočjo katerih naši najboljši študentje, ki imajo vizijo in želijo nekaj več, študirajo na najprestižnejših svetovnih univerzah. Okrog 70 odstotkov študentov se vrne, ostali vrnejo štipendijo in poslovne priložnosti iščejo v tujini. Ovrgla je bojazen o begu možganov in poudarila, da je kroženje znanja še kako pomembno. 

 

Pomembno pa je tudi vlaganje v izobraževanje zaposlenih, se posebej starejših zaposlenih, ob tem pa je postregla s podatkom ene od raziskav, da delodajalci svoje zaposlene nehajo izobraževati, ko so ti stari 41 let. Sklad izvaja projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, v katerega je vključenih 410 podjetij, izvedenih pa je bilo 7.200 izobraževanj zaposlenih, starejših od 45 let.

 

Program Kompetenčni centri za razvoj kadrov omogoča pripravo modelov kompetenc. Letos deluje že 17 kompetenčnih centrov, v katere je vključenih več kot 300 panožno združenih podjetij, realiziranih pa je bilo več kot 37.000 vključitev zaposlenih v usposabljanja. Sklad izvaja tudi programe kot so Po kreativni poti do znanja, s katerim povezuje univerze in študente s podjetji, Študentski inovativni projekti za družbeno korist, kjer povezuje univerze in študente z negospodarskim sektorjem, s programom Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami na trgu dela spodbuja praktično usposabljanje, s programom Dvig izobrazbene ravni in pridobivanje poklicnih kompetenc pa spodbuja posameznike k pridobivanju oziroma dokončanju poklicne izobrazbe ali izobrazbe do vključno 5. stopnje.

 

Več pozornosti je treba usmeriti v izobraževanje najširše skupnosti, v sodelovanje pri prenosu znanja in dobrih praks ter v ta proces vključiti vse zainteresirane deležnike, da bi lahko hitreje sledili trajnostnim ciljem (SDG) in pravočasno pridobili za to ustrezne kompetence, so zapisali v Državnem svetu RS in dodali, da se bo v virtualnem okolju posvet nadaljeval vse do konca leta. Brez učinkovite digitalne transformacije izobraževanja v kratkem času ni mogoče pridobiti novih znanj in kompetenc, kot jih zahtevajo delovna mesta prihodnosti.

 

 

 

Na vrh