20.04.2018
Korporativni velnes za podjetja, ki se zavedajo pomena počutja starejših zaposlenih

V četrtek 8. marca 2018, je v Grand hotelu Portorož potekal dogodek z naslovom »Korporativni velnes«, kjer so udeleženci prisluhnili novim idejam pri skrbi za (starejše) zaposlene.

Udeleženci so ob prihodu dobili tudi podporni material delavnice in plakat za vseh pet področij dobrega počutja, ki podaja nekaj praktičnih nasvetov za vsak dan. Ti so bili kasneje tudi uporabljeni v vaji o oblikovanju korporativnega velnesa za posameznike, ki so se udeležili dogodka.

Na začetku je Zinka Kosec (predavateljica na Višji šoli za kozmetiko in velnes ter predavateljica v okviru projekta pridobivanja kompetenc zaposlenih 45+) predstavila, kaj korporativni velnes program je, katere so njegove prednosti ter kako ga lahko sistematično vpeljemo v organizacijo.

V svetu dobro počutje razumejo kot wellbeing, delovanje na tem področju  pa so poimenovali wellness, slovensko jo zapisujemo velnes. Dunn (1961) je besedo velnes sestavil iz dveh besed: »well-being« in »fitness«. Ko te vsebine smiselno prenesemo v delovno okolje, temu pravimo korporativni velnes. Sestavlja ga pet področij dobrega počutja. To so: fizično, čustveno, socialno, mentalno in duhovno. Vzrok, da je za organizacije smiselno, da skrbijo za vsa področja dobrega počutja zaposlenih, lahko zasledimo v različnih raziskavah: 

  • ljudje z visoko stopnjo dobrega počutja imajo močnejše družabne odnose kot manj srečni ljudje (Diener in Seligman, 2002);

  • visoka raven dobrega počutja se je izkazala kot močan napovednik zadovoljstva v zakonu (Glenn in Weaver, 1981);

  • višje ocene nadzornikov in boljše plačilo, prav tako pa zadovoljni sodelavci na različne načine pomagajo drugim sodelavcem (Diener in Seligman, 2004);

  • v stresnih okoliščinah je pozitivna čustvena naravnanost povezana z učinkovitejšim obvladovanjem situacij in boljšimi celotnimi izidi (Fredrickson in Joiner, 2002);

  • dobro počutje je povezano z zdravjem in dolgim življenjem, čeprav so povezave med njimi daleč od tega, da bi jih popolnoma razumeli (Diener in Seligman, 2004);

  • ljudje z višjimi stopnjami dobrega počutja so pogosteje poročeni (Marks in Fleming, 1999), 

  • visok koeficient dobrega počutja je povezan z manj razmišljanja o samomoru in tudi vedenjem te vrste (Diener in Seligman, 2002).

  • Ugotovitve iz prakse kažejo, da posamezniki, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, zmorejo v večji meri izražati lastno mnenje, so bolj družabni, sproščeni (zato manj energije porabijo za to, da bodo naredili vtis na soljudi in se v večji meri lahko posvečajo delu). Opazi se tudi, da manjkrat tarnajo za utrujenostjo, so manj konfliktni in posledično seveda bolj zaželeni kot sodelavci.

    Korporativni velnes programi se v podjetjih izvajajo različno, skupno pa jim je, da sledijo razvoju naslednjih kompetenc: ozaveščanje pomena lastnega počutja na delavnem mestu; obvladovanje lastnega počutja na delovnem mestu; stabilnost posameznika skozi različne situacije in prepoznavanje situacij, ki pozitivno in negativno vplivajo na posameznikovo počutje.

    Progam se lahko izvaja kot enkratni seminar v treh sklopih ali kot program, ki poteka vse leto.

V prvem primeru sklope razdelimo tako:

1. sklop: Prepoznavanje in zaznavanje lastnih občutij

2. sklop: Razumevanje (ozaveščanje) vpliva lastnih občutij

·         na lastno zdravje (vpliv čustev na počutje in zdravje);

·         na delo (učinkovitost, kakovost, kreativnost, pripadnost organizaciji … );

·         na odnose (do sebe, sodelavcev, nadrejenih, podrejenih, dobaviteljev, strank).

 

3. sklop: Upravljanje lastnih občutij

·         Preprečevanje neželenega počutja.

·         Načrt za čas neželenega počutja.

·         Načrt za odmik od neželenega počutja.

 

V drugem primeru pa je program individualno oblikovan. Tu še posebej upoštevamo načelo primernosti vsebine, kadar imamo posebne oblike dejavnosti, ki zahtevajo umestitev znotraj vrednot, ki so značilne za podjetje.


Cilj programov je vzpodbuditi skrb posameznikov za dobro počutje, posledično za svoje zdravje, saj bodo le tako lahko delali dobro, dlje bodo imeli energijo in voljo tudi za dejavnosti po delovnem času in ko bo prišel dan za upokojitev, bodo začutili, da tja še ne sodijo.


 



Med prvim in drugim predavanjem je potekal aktivni odmor – Laura Matjašić je z udeleženci naredila nekaj preprostih sproščujočih vaj za razbremenitev telesa in jih poučila o osnovah pravilnega dihanja. 


Drugo predavanje sta imeli predstavnici iz NLB d.d. Vodja Izobraževalnega centra Zorica Jerič in mag. Marjana Zalar, samostojna skrbnica za razvoj kadrov. Predstavili sta njihov primer sistematičnega pristopa k skrbi za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Poimenovali so ga Zdrava banka in ga od leta 2016 uspešno izvajajo. To je bilo za udeležence še posebej zanimivo, saj so si bili enotni, da takšna praksa pri nas še ni uveljavljena. 


Z zadnjem delu delavnice pa je prof. dr. Matej Tušak prestavil psihološki pogled na pomembnost starejših zaposlenih v organizaciji za stabilnost delovnega procesa. Predstavil je različne psihološke parametre zaposlenih in jih primerjal z mlajšimi zaposlenimi. Na koncu je udeležence popeljal še skozi proces sproščanja in opolnomočenja za posebno stresne situacije.


Po zaključenem formalnem delu, so bili udeleženci deležni tudi nekaj pravega velnesa in so se prepustili vibracijam gong kopeli ter začutili pomen tišine, ki je najnovejši trend v velnesu. Za zadnji, neformalni del je poskrbela Akademija Akcija.


Vsi udeleženci so dobili tudi zdrav piškot Asi v akcijo, za kar se zahvaljujemo podjetju OKdobrite.


 


Dogodek je bil izveden v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. 

Na vrh