28.01.2014
Glavna sporočila z omizja "Gospodarstvo mladim: O(b) izbiri poklicne poti"

Okrogla miza »Gospodarstvo mladim: o(b) izbiri poklicne poti« je potekala na 6. sejmu Informativa (24. 1. 2014 ob 9:30) in privabila preko 150 mladih, ki so prisluhnili osebnim izkušnjam, kadrovskim situacijam in pričakovanjem delodajalcev zelo različnih podjetij, ki vodijo panožne Kompetenčne centre za razvoj kadrov. V novici so povzeta ključna sporočila.

Izhodišče okrogle mize je bilo, da se mladi ne smejo vdati pesimizmu ali pasivnosti, saj so nihanja v gospodarskem okolju vedno obstajala. Slovenija ima še vedno dobra izhodišča za nadaljnji razvoj in ena od poti ven iz krize je lahko v tem, da mladi z znanjem, motivacijo, podjetnostjo prispevajo k nadaljnjem razvoju gospodarstva. Nenazadnje bodo ravno ti mladi po zaključeni izobrazbeni poti prišli na trg dela, ko bo gospodarska situacija lahko veliko boljša, zato lahko delajo na lastnem razvoju tako, da bodo imeli prava znanja in bo prehod v zaposlitev lažji.

 

 

Udeležence smo  predhodno vprašali, kako so izbrali svojo poklicno pot. Najpogosteje so izbrali področje:
1.    ki jih je vsebinsko zanimalo in so se z njim identificirali,
2.    na katerem so bili dobri,
3.    kjer so imeli opcije odprte,
4.    kjer bi lahko dobil zaposlitev oz. je bilo perspektivno.


Pri anketi se je izkazalo, da na vse počutje vseh udeležencev delo močno vpliva, zato je potrebno dobro razmišljati o izbiri. Da so ljudje in odnosi ključni,  je izpostavila Jana Škrinjar, kadrovska direktorica TUŠ Holdinga, ki je prej delovala v Petrolu in IBM. Izpostavila je, da je po študiju ekonomije zelo hitro ugotovila, da želi delati z ljudmi in za ljudi ter s 27. leti prevzela vodenje kadrovske službe v podjetju IBM. V širšem slovenskem projektu že več let primerjajo organizacijsko klimo v 350 podjetjih in organizacijah, ki se po njenem mnenju, kljub sicer zelo različnim situacijam, srečujejo s podobnimi izzivi. Poudarja pa, da je pozitivna klima bolj odvisna od jasnega in fokusiranega vodenja, ki se odraža v dobrih odnosih in sodelovanju v timih in med njimi, kot višine plač. Poudarjala je, da pri zaposlenih iščejo prodornost, motiviranost in usmerjenost v dosežke. Mladim je priporočila, kot tudi drugi udeleženci omizja, da naj pri izobraževanju iščejo in dobijo znanje in ne le opravljajo obveznosti v smislu opravljanja izpitov.

V času krize je pravzaprav lažje uspeti kot v času gospodarske rasti, saj je priložnosti več, je izpostavila Jasna Mihelj, ki je takoj po zaključku študija prava ubrala za pravnico netipično pot in soustanovila podjetje s področja telekomunikacij. Da se je pravnica odločila delovati na tem področju, je povezano z »navdušenjem« nad  novo in rastočo tehnologijo, kot so bile telekomunikacije v začetku 90. let. Ko je bilo podjetje prevzeto s strani družbe ISKRA,  je zaposlovalo več kot 50 inženirjev. Po sodelovanju še z nekaterimi start-upi je danes Jasna Mihelj vodja slovenske izpostave in enega od treh svetovnih razvojnih centrov ameriškega podjetja Aviat. Izpostavila je, da se mora slovenski razvojni center dnevno dokazovati in tekmovati, poleg globalne konkurence tudi še z dvema centroma iz tujine, obema v lasti matične družbe.  Sodelovanje z Američani  prinaša za slovensko ekipo kar nekaj novih izzivov in hkrati veliko pozitivnih stvari in znanja, a zahteva, da se ljudje znebijo slovenske skromnosti, se postavijo v ospredje in izpostavijo, saj Američani nastopajo veliko bolj samozavestno. Mladim je svetovala, naj razmišljajo o inženirskih študijih – sami zaposlujejo predvsem inženirje elektrotehnike in računalništva. Na vprašanje, kako izbirajo kadrovske štipendiste (trenutno imajo tri) in novozaposlene, je izpostavila, da podjetje izvede razpis, izbrani pa so najpogosteje tisti, ki so se izkazali tudi pri obštudijskih dejavnostih, kot so študentska tekomovanja in prakse in/ali so že nekaj dosegli ali se izkazali v industriji  ter morebiti prejeli nagrado ali priznanje za svoje rešitve. Njeno glavno priporočilo je, naj bodo mladi aktivni na teh področjih, kar pomeni več dela, a tudi učenja in osebnega razvoja, kar jim pomaga pri začetkih kariere. Mogoče tudi v luči njenega izbora poklica, ki je izhajal iz prostočasnih aktivnostih, pravi, da če nam je služba tudi hobi, smo na ta način lahko bolj uspešni in seveda srečni pri svojem delu.

Miha Klinar je ustanovni partner in direktor produktnega oblikovanja pri podjetju Gigodesign, vodja kompetenčnega centra za design management in pobudnik več iniciativ za vključevanje designa v razvojne strategije države. Enega od pomembnih motivov za izbiro svojega poklica je našel  v razlikah med slovenskimi (takrat jugoslovanskimi) izdelki, ki so v primerjavi s tujimi proizvajalci izrazito zaostajali v kvaliteti in posledično uspešnosti prodaje.   Predstavil je poklic dizajnerja, ki v projektih zasleduje konkurenčne prednosti uprabnikov in s premišljenimi projekti prispeva k ustvarjanju višje dodane vrednosti. Sodelujejo z večjimi in uveljavljenimi podjetji, a tudi z mladimi in perspektivnimi. Izpostavil je sodelovanje pri izvedbi jadrnice Seascape 27, ki je primer projekta, ki je s podrobno domišljeno zasnovo izdelka in inovativnim pristopom v zelo zahtevni panogi ustvarili lastno tržno nišo. Mlado podjetje se trenutno ukvarja predvsem s tem, kako realizirati številna naročila kupcev. Njegov napotek mladim je, naj si izberejo poklic, ki jih zanima in v katerem lahko dosežejo visok nivo specializiranih znanj, s katerimi bodo na trgu zaposlitev izstopali.

 

Petra Furlan Dodič (Intereuropa d.d.), je izpostavila, da je logistika zahtevno, a perspektivno področje. Deluje kot vodja kadrovske službe v storitvenem podjetju, ki zaposluje preko 600 ljudi in je eden večjih logističnih servisov v regiji. Logistika je verjetno eno bolj stresnih področij dela, ker je potrebno v roku izpeljati dostave, koordinirati prejem, upoštevati specifike kopenskih, zračnih in pomorskih prevozov, urejati skladiščenje itd., kar se pozna tudi pri delu kadrovske službe. Delo zaposlenih odlikujejo zlasti odgovornost, zanesljivost, prilagodljivost, dobro timsko delo, znanje tujih jezikov in usmerjenost h kupcem. Pri svoji poklicni poti je izbrala študij psihologije, ki ji pomaga pri delu z ljudmi. Kot delodajalec izpostavlja, da je motivacija novih zaposlenih ključna. V zadnjih letih ima podjetje zelo restriktivno politiko zaposlovanja. Študente in dijake srečujemo preko obveznih praks in študentskega dela. Slednje je tudi največkrat odločilna faza glede sprejema v delovno razmerje. Mladim priporoča, da se pred izbiro študija resnično poslušajo, sledijo svojim interesom, aktivno iščejo področja, ki jim ležijo, na katerih dosegajo uspehe, se preizkušajo na raznih tekmovanjih, izkoristijo vse možnosti za pridobivanje znanja, tudi zunaj Slovenije. Stike z delodajalci naj čim bolj izkoristijo z namenom aktivnega spoznavanja narave in potreb dela, dokazovanja svojih sposobnosti in odnosa do dela.  Dosežki, ponos na rezultate dela, zadovoljstvo strank, dobri odnosi s sodelavci so po njeno namreč tisti, zaradi katerih bomo lahko dobro delali 40 in več let.

 

Majda Šraj Mihelčič je zaposlena v podjetju Kovinoplastika Lož kot svetovalka na področju kadrov. Na okrogli mizi je glede svoje poti izpostavila, da je za srednjo šolo izbrala področje, ki ji ni bilo najljubše (ekonomija), med tem ko je pri izbiri fakultete sledila svojim interesom in ambicijam ter se vpisala na študij psihologije. Z današnjega stališča ugotavlja, da je kljub »ovinkom« do želenega študija in poklica v srednji šoli pridobila določena znanja in širino, ki ji pri delu v proizvodnem podjetju pridejo zelo prav (ekonomska znanja, desetprstno tipkanje, …). Glede potreb po kadrih v podjetju je izpostavila, da med ključne in s tem tudi najbolj iskane kadre pri njih sodijo menedžerji, prodajniki in razvojniki s strojniškim znanjem, v zadnjih letih pa tudi operaterji v proizvodnji, saj morajo obvladati specifične operacije, ki nadomeščajo enostavna opravila. V podjetju razvijajo tudi sistem notranjega mentorstva oz. prenosa znanj in veščin. Poudarila je še, da so v podjetju kljub neugodni poslovni situaciji v zadnjih letih veliko sredstev vlagali v razvoj kadrov, kar je v zaostrenih konkurenčnih razmerah na mednarodnih tržiščih nujno potrebno in je privedlo tudi do izboljšanja poslovnega rezultata. Podjetje podeljuje tudi kadrovske štipendije, obenem pa izvaja praktično usposabljanje z delom, preko katerega spoznavajo potencialne zaposlene. Poudarila je, da prihajajo pri izbiri kadrov poleg znanj vedno bolj v ospredje veščine, kot so radovednost, iniciativnost, ustvarjalnost, razgledanost in druge.


Danes so mladi v manjšini, še leta 1990 jih je bilo v Sloveniji 450.000, danes 380.000 (15-29 let starih), a prevladujejo s precejšnjo večino v oddaji Prava ideja, v pozitivnih zgodbah o slovenskem gospodarstvu, startupih, uspešnih posameznikih (doma in v tujini), crowd-fundingu (skupinskem financiranju). Zato smo povabili tudi predstavnika mladega podjetja, Toma Krivca, absolventa elektrotehnike tik pred diplomo, ki je pri 25. letih vodja tehnološkega razvoja v podjetju Mesi d.o.o.. Podjetje je nastalo kot nadgradnja ideje, ki sta jo s kolegom Jakobom Šušteričem izvedla za študentsko tekmovanje, kjer sta prejela nagrado. S svojo rešitvijo so omogočili, da se postopek merjenja zamašenosti arterij v nogah (meritev gleženjskega indeksa) poenostavi in pospeši. Podjetje mora skrbeti za razvoj, proizvodnjo, prodajo in trženje, zato ekipo sestavljajo inženirji elektrotehnike, matematiki, zdravniki, družboslovci in ekonomisti, ki jih novačijo in preskusijo preko študentskega dela ali v okviru krajšega preizkusnega obdobja. Po treh letih delovanja podjetja je v uporabi, v splošnih in specialističnih ambulantah, preko 600 njihovih izdelkov, pridobili so angelsko investicijo in zaposlujejo 13 ljudi, povprečne starosti 26 let. Njegov napotek mladim je, naj ne čakajo priložnosti, ampak naj si priložnost ustvarijo sami.

 

 

Aleš Vidmar s Sklada je kot skrbnik projektov Kompetenčni centri za razvoj kadrov še izpostavil, da so določena področja razvoja kompetenc pomembna, saj primanjkujejo v več panogah in bi pridobivanje kompetenc pomagalo posameznikom ne glede na izbiro izobraževalne smeri:
-    organizacijske in komunikacijske kompetence: učinkovitost, vitka proizvodnja, oz. poslovanje organizacija dela in sodelovanja, izvedba sestankov, …
-    obvladanje večin povezanih s storitvami, ki so ključne za uspešna proizvodna podjetja in so pogosto podcenjena (dizajn, trženje, prodaja in poprodaja);
-    trajnostni vidiki - skrb za okolje, ki se zdaj spreminjajo in prinašajo veliko zahtev po prilagajanju za slovensko gospodarstvo.

 
Za izobraževalce pa je pomembno, da spremljajo svetovne trende in spremembe ter potrebe delodajalcev in to posredujejo dijakom in študentom.

 

Skupno sporočilo sodelujočih je bilo:
- mladi naj izberejo izobrazbo in poklic na področju, ki jih veseli, kjer so dobri, in motivirani;
- mladi naj spremljajo razmere na trgu dela, poudarili so povpraševanje po inženirskih poklicih;
- delodajalci so vse bolj pozorni na aktivnosti mladih ob izobraževanju (krožki, obštudijske dejavnosti, projekti, tekmovanja, nagrade, društva), kjer pridobijo dragocene praktične izkušnje oz. priložnost, da razvijajo svoje ideje, znanja in kompetence;
- zgodaj se naj povežejo z delodajalci, zato da dobijo občutek, kako delo dejansko poteka, kakšni so delovni dan, naloge in obveznosti, kakšna so pričakovanja (npr. praktično usposabljanje z delom, izvajanje manjših projektov, seminarskih, projektnih nalog, diplom, odzivanje na natečaje);
- preverijo naj, kako imajo izobraževalne organizacije urejeno sodelovanje s podjetji, ali imajo urejene prakse, izmenjave;
-    razmišljajo naj o študiju v tujini, ki je danes veliko bolj dostopen kot dvajset ali več let nazaj;
-    pomembno je znanje, ki ga pridobijo. Uporaba znanja pa je tisto, kar jim lahko prinese zaposlitev ali uspeh v lastnem podjetju. Pri tem so tudi izpostavili, naj ne izbirajo vedno lažje in udobnejše poti.

 

V anketi smo udeležence vprašali, na podlagi česa se odločajo za zaposlene. Izpostavili so predvsem, kako se posameznik izkaže na delovnem mestu ali okolju ter posameznikovo motivacijo. Posameznik mora torej  dobiti ali najti priložnost, da se izkaže ali naredi vtis.


Govorcem smo dali še netipično vprašanje,:če bi se morali vrniti v najstniška leta, ali bi raje izbrali današnji čas ali tistega, v katerem so bili najstniki. Prevladoval je odgovor, da je danes veliko več priložnosti za mlade, mednarodnih izmenjav, mobilnosti, tehnologij,... Več govornikov je pri spominjanju o lastnih začetkih poklicne poti, ki je v večini primerov sovpadala s krizo z začetka devetdesetih let, našla podobnosti z današnjo situacijo: slaba likvidnost, manjše povpraševanje po izdelkih, zaostanek v razvoju, potreba po preusmerjanju na nova področja in trge, brezposelnost mladih. S primeri njihovih poklicnih poti so lahko mladi slišali, da se kljub težavnim situacijam lahko uspe. Goste smo vprašali, če bi  lahkodanes izbirali, kateri poklic bi izbrali. Tudi tu je bil odgovor soglasen, da bi izbrali enako pot, kot so jo ubrali.

 

 

Operacije delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacije se izvajajo v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve 1.2. »Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost«. Posredniško telo je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Organ upravljanja kohezijske politike je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

 

 

Glavna sporočila z omizja "Gospodarstvo mladim: O(b) izbiri poklicne poti"
Glavna sporočila z omizja "Gospodarstvo mladim: O(b) izbiri poklicne poti"
Glavna sporočila z omizja "Gospodarstvo mladim: O(b) izbiri poklicne poti"
Glavna sporočila z omizja "Gospodarstvo mladim: O(b) izbiri poklicne poti"
Glavna sporočila z omizja "Gospodarstvo mladim: O(b) izbiri poklicne poti"

Na vrh