23.10.2018
Digitalizacija - nov razvojni izziv za slovensko gospodarstvo

V ponedeljek in torek, 22. in 23. oktobra 2018, je na Brdu pri Kranju potekala dvodnevna mednarodna konferenca »sLOVEnian DIGITALization Competences, Razvoj kompetenc za digitalizacijo slovenskih podjetij«, ki je pritegnila okrog 200 udeležencev. Konferenco, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, sta organizirala Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Kompetenčni centri za razvoj kadrov) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – s partnerji (Digitalno koalicijo, GZS, Združenjem Manager, Nemško-slovensko gospodarsko zbornico, DIH).

Digitalizacija dandanes ni več izbira, je nuja. V globalnem gospodarstvu je namreč jasno: kdor ni hiter, odziven in prilagodljiv, zaostane. Digitalizacija pomeni torej nov razvojni izziv za slovensko gospodarstvo, predvsem za mala in srednja podjetja. Proces digitalizacije zahteva spremembe in razvoj novih načinov delovanja, zahtevajo ga naročniki, zahtevajo ga potrošniki. Digitalna preobrazba vpliva na delovno okolje, poznati jo morajo vodje, omogoča hitrejši dostop do informacij, pospešuje ritem sprememb, kar pomeni, da je treba usposabljati zaposlene v podjetjih, da se prilagodijo novim delovnim procesom. Za digitalno preobrazbo so nujno potrebni ustrezno usposobljeni kadri in ustrezne strateške usmeritve. Zato je ključna vloga vodij. Osnova procesa digitalizacije so torej ljudje in organizacijska kultura.

 

Področje digitalizacije sodi med ključne projekte Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v uvodni razpravi prvega dne konference pojasnil državni sekretar Aleš Cantarutti: »Digitalizacija je proces, ki traja in ga kreiramo skupaj. Pomembno je sodelovanje s podjetji, gospodarstvom in strokovno javnostjo.« Za ključne podporne ukrepe na področju digitalizacije ministrstvo sicer namenja preko 20 milijonov evrov, vključno s podporo MSP pri digitalizaciji in internacionalizaciji svojega poslovanja.

 

 

 

 

 

Direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije Irena Kuntarič Hribar je poudarila, da so nosilci sprememb vodje. Proces gre torej od zgoraj navzdol. Najprej mora biti zavedanje, nato strateški načrt, ki vključuje vse ravni in vidike, tudi razvoj ustreznih kompetenc zaposlenih, da se prilagodijo novim delovnim procesom. »Pomembna je implementacija ciljev. Sklad z namenom dviga kompetenc izvaja različne programe. V okviru razpisov Kompetenčnih centrov, programa sklada, ki poteka že več kot šest let, skušamo implementirati pametno specializacijo. Pri osredotočanju na digitalne kompetence 21. stoletja sta pomembna strategija in sodelovanje podpornega okolja, bistvenega pomena pa je sprememba miselnosti,« je pojasnila Kuntarič Hribarjeva.

 

 


Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je povedal, da digitalizacija sodi med deset ključnih prioritet Evropske komisije in opomnil, da je treba na digitalizacijo gledati širše, z vidika družbe: »V Sloveniji praktično polovica prebivalstva meni, da ima nepopolne ali nima veščin na področju digitalizacije. Nujni element digitalizacije je torej razvoj digitalnih veščin, od otrok do starejših, do tega, kako se kompetence razvijajo v podjetjih.«

 

»V zadnjih tridesetih letih smo ogromno vložili v elektronizacijo oziroma digitalizacijo,« poudarja Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, vodja Slovenske digitalne koalicije: »Pri nas je znotraj podjetij že veliko sistemov in procesov digitaliziranih, vendar je pomembno, da digitalizacijo uporabljamo na pravi način, za iskanje rešitev. Prav tako je pomembno, da digitalizacijo uporabljamo na način, da bodo stranke razumele storitve in da tudi partnerji uporabljajo enake standarde. Vloga vodij je, da odreagirajo na spremembe in se prilagodijo zahtevam ter iščejo nove načine dela z ljudmi pod novimi pogoji.« Rešitve vidi tudi v povezovanju podjetij, tudi malih, kot na primer v kompetenčne centre, da se jih sliši, da prepoznajo skupne teme, tudi kot sogovornik v odnosu do države in hitrih sprememb na področju digitalizacije.

 

 

Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager, CEO, generalni direktor Danfoss Trata je poudaril, da ni niti ene industrije ali enega dela, ki se ga digitalizacija še ni ali bo dotaknila: »V industriji vidim digitalno preobrazbo v treh delih: digitalna interakcija s kupci, razvoj digitaliziranih izdelkov in storitev ter sama digitalizacija proizvodnje. Digitalizacija zahteva popolnoma drugačen način razmišljanja, visoka sredstva, drugačne kompetence in znanja, kot jih imamo.« Ob tem je pojasnil, da se digitalni izdelki razvijajo dlje časa in marsikatere funkcije, ki bi izboljšala izdelek, kupci niso pripravljeni plačati, zato je lahko dobiček na račun digitaliziranih izdelkov tudi manjši kot pri ne-digitaliziranih. Meni, da smo v veliki transformacijski fazi, kjer se učimo in iščemo rešitve, ki bodo zanimive tudi za trg.

 

Izzivi in priložnosti na področju digitalizacije

 

Na vprašanje, katere izzive prinaša digitalna transformacija in kako se z njimi spopadajo v ZDA, je odgovoril Daniel Newman, glavni analitik podjetja Futurum Research. Predstavil je sedem ključnih stebrov (izkušnja, ljudje, spremembe, vodstvo in transformacija, inovacije, tehnologija in kultura), ki prispevajo k digitalni preobrazbi organizacij, upravljanju sprememb in jim pomagajo težave spremeniti v priložnosti.

 

Digitalizacija torej pomeni veliko priložnost za inovativna in razvojno naravnana podjetja, vendar so za digitalno preobrazbo potrebni ustrezni kadri in strateške usmeritve. Velike ovire predstavljajo med drugim organizacijska kultura in premajhna pripravljenost hitrega učenja, hitrega uvajanja ter kompetentnega obvladovanja sprememb. Velik izziv pa je tudi velikost gospodarskih subjektov v Sloveniji ter njihova zmožnost absorpcije vseh informacij, sprememb ob hkratnem rednem delu in razvoju. Kako so te ovire premostili v slovenskem podjetju Polycom, ki ima v celoti digitalizirano in robotizirano proizvodnjo, in torej od konvencionalnega podjetja prešli v digitalno po načelu četrte industrijske revolucije, je udeležencem predstavil dr. Simon Oman. Procese, ki temeljijo na digitalizirani industriji, so razdelili v štiri stebre s sistematičnim pristopom vseh lastnikov procesov. Z vpeljanimi smernicami digitalne preobrazbe podjetje vstopa v digitalizacijo vseh proizvodnih procesov in s tem upravlja proizvodnjo v realnem času. Integrirano okolje IT sistemov pa podjetju prinaša vrednotenje podatkov z vseh področij, s katerimi lahko spremljajo delovanje digitaliziranih procesov.  

 

 


Ne le iz primerov dobrih slovenskih praks, po katerih se lahko zgledujemo in črpamo izkušnje, učimo se lahko tudi iz tujih praks in vidimo, kaj od tega smo že in kaj še lahko ustvarimo v našem okolju. Dr. Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo je predstavil koncept pametne tovarne in primer podjetja Yaskawa, ki bo postavilo proizvodnjo robotov v Sloveniji. Da je med usposabljanji za pametne tovarne pomembna vizualizacija, določitev vodje skupine, ki bo na dnevnih sestankih z vodstvom in svojo delovno skupino odziven in zmožen hitrega reševanja problemov, je poudaril svetovalec podjetjem pri uvajanju koncepta lean digital (vitke digitalizacije) dr. Peter Metlikovič, predstavnik podjetja Yaskawa v Sloveniji dr. Hubert Kosler pa je predstavil celostni proces vstopa podjetja Yaskawa v slovenski prostor ter njegov razvoj, s poudarkom na uvajanju digitalizacije.

 

 

Dr. Alexander Engels, direktor podjetja Solopex, je predstavil koncept Industrije 4.0 v Nemčiji, Toomas Türk je predstavil projekt Baltske regije DIGINNO, ki podpira uvajanje digitalizacije v majhnih in srednje velikih podjetjih, Nicole Ashe, članica upravnega odbora Growing Leaders, pa se je posvetila vplivu digitalizacije na medgeneracijske odnose v delovnem okolju. Vsi trije, vključno z Danielom Newmanom, so drugi dan konference za udeležence izvedli tudi poglobljene praktične delavnice.

 

 

Podporno okolje za razvoj kompetenc za digitalno transformacijo

 

V sklopu predstavitve podpornega okolja je Anton Golob, vodja programa Kompetenčni centri za razvoj kadrov, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, predstavil vlogo kompetenčnih centrov pri digitalni transformaciji. Glavna naloga kompetenčnih centrov je usposabljanje zaposlenih v partnerskih podjetjih. Tako imajo tudi v procesu digitalizacije ključno vlogo, saj morajo zagotoviti okolje, ki bo zaposlene spodbujalo k pridobivanju digitalnih kompetenc in obenem tudi strokovnjake, ki bodo znanja predajali zaposlenim. Tudi porast projektov s področja digitalizacije v okviru skladovega programa Po kreativni poti do znanja, ki vključuje študente, akademike in podjetja, kaže na velik interes in to, da gre za izmenjavo izkušenj med generacijami in znanje, ki se dopolnjuje. Kot je pojasnila Nadja Prosen Verbič, projekti prispevajo (tudi z digitalnimi procesi) k iskanju inovativnih rešitev za izzive gospodarstva.

 

Alenka Marovt z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je predstavila cilje in državne programe, ki prispevajo k razvoju kompetenc za digitalizacijo, podporne možnosti znotraj IKT Horizontalne mreže, SRIP Pametne mreže in skupnosti in Združenja za informatiko in telekomunikacije je povzela Andreja Lampe z Gospodarske zbornice Slovenije, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovec pa je predstavil Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije. 

 

Ob zaključku prvega dne konference so si udeleženci ogledali tovarno Polycom v Škofji Loki, ki se lahko pohvali s povsem robotizirano in digitalizirano proizvodnjo, ter se na praktičnem primeru prepričali o prednostih digitalizacije.

 

V okviru drugega dne konference so mednarodni strokovnjaki vodili delavnice, kjer so udeležencem na praktičnih primerih predstavili svoje zamisli, znanja in izkušnje. Zvrstilo se je sedem dogodkov, in sicer predstavitev dobrih praks Kompetenčnih centrov za razvoj kadrov, predstavitev programov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, izboljšanje podpornega okolja, vloge blockhain tehnologij pri razvoju kompetenc, delavnice o industriji 4.0, digitalni transformaciji, medgeneracijskih odnosih in digitalizaciji ter razvoju digitalne družne na podlagi izkušenj e-Estonije.

 

Na vrh