Posvet »Rezultati in priložnosti programa Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

V okviru projekta Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene, je Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije v torek, 15. aprila 2014 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, organiziral posvet z naslovom »Rezultati in priložnosti programa Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

 

Posvet je bil zanimiva izkušnja za vse udeležence, saj je bil izveden v formatu kroga, kar pomeni, da so bili udeleženci razporejeni v krog, v katerem se upošteva načelo enakosti, spoštovanja in poslušanja. Rdeča nit posveta je bila predstavitev rezultatov izvedene evalvacije učinkovitosti projekta VKO pri delodajalcih, ki jo je  izvedel Andragoški center Slovenije (ACS) in izmenjava izkušenj, dobrih praks in morebitnih težav pri izvajanju projekta. Udeleženci posveta iz vrst delodajalcev, ki so vključeni v projekt, predstavniki izvajalcev VKO ter predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, Zavoda RS za zaposlovanje ter Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije so v vodeni in moderirani diskusiji izmenjali poglede, ideje in nove predloge za temelje bodočih razpisov na področju vseživljenjske karierne orientacije za delodajalce in zaposlene.

 

Vodja evalvacijske naloge o učinkovitosti projekta VKO pri delodajalcih in eden izmed avtorjev Poročila ACS Peter Beltram je izpostavil pozitivno dejstvo, da se je na prvi razpis za delodajalce prijavilo preko 800 podjetij, kar je ogromno. Pri sami evalvaciji projekta pa lahko govorimo le o učinkoviti izpeljavi razpisa, saj je bilo v tej fazi neekonomske učinke VKO težko meriti, ker je bila evalvacija izvedena  še v času trajanja projekta. Globlji vpogled v učinkovitost programa si Andragoški center Slovenije, Javni sklad in Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti obetajo pri naslednji evalvaciji, ki je predvidena v letošnjem letu.


Iz neposredne izkušnje o vplivu projekta VKO na zaposlene v podjetju in na razvoj kadrovske službe v podjetjih so projekt ovrednotili predstavniki podjetij in izvajalcev. Predstavniki podjetij (Gora d.o.o., Thomy F. E., Palfinger d. o. o., Trescon d. o. o., SAOP d. o. o., EMO Orodjarna d. o. o., Borzen d. o. o., Kovinoplastika Deplast Jure Drofenik s.p.) so si bili edini, da so odzivi na projekt znotraj podjetja pozitivni, spremenil se je način razmišljanja, okrepile so se kadrovske službe in v podjetjih so dobili občutek, da delajo dobro in v pravi smeri. Stvari so se kratkoročno izboljšale, učinki so vidni, predvsem na področju absentizma in zavesti pripadnosti podjetju. Tako ugotavljajo tudi predstavniki nekaterih izvajalcev, ki so bili prisotni na posvetu (Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA posvetu, O. K. Cunsulting, Proficio d. o. o., Trgotur d. o. o., BM Consulting Branko Žunec s. p. in Transformacija d. o. o.).


Udeleženci so opozorili, da imajo podjetja ob vseh pozitivnih učinkih projekta težave pri vključitvi vseh zaposlenih (predvsem v velikih podjetjih) predvsem zaradi prevelike motnje delovnega procesa v času usposabljanj. Vključitev vseh zaposlenih v projekt je namreč veliko podjetij predvidelo zgolj zato, ker sicer na razpisu ne bi bila izbrana. Prav tako pa je za dobro izvajanje projekta VKO pomembna tudi pripravljenost vodstva in ključnega kadra v podjetju, saj je prav od ustrezne kulture podjetja odvisna vzpostavitev dobrega kadrovskega procesa. Učinkovitost VKO je odvisna od kulture podjetja. Romana Blažun iz MDDSZ je povedala, da je razpis, ki ga izvaja sklad, eden redkih, ki omogoča vsem zaposlenim vključitev v aktivnosti. Razpis je tako odprt za vse, je pa veliko odvisno od vodstva, ki naj zaposlene motivira, da se v aktivnosti dejansko vključijo. Predstavnica Sklada in vodja projekta ESS Meta Ponebšek je povedala, da so bila na posvet vabljena podjetja, ki si resnično želijo, da bi jim projekt VKO prinesel dodano vrednost. Cilj posveta je, da se programi, ki jih sklad izvaja, še izboljšajo, zato je potrebno identificirati tudi morebitne pomanjkljivosti razpisov.

 

Udeleženci so se strinjali, da so učinki projekta VKO v podjetjih pozitivni, a hkrati težko merljivi. Gre za dober primer sodelovanja države z gospodarstvom. Zaposleni v podjetjih so se s projekti v veliki meri identificirali in so za usposabljanja motivirani.

 

Posvet so udeleženci zaključili z ugotovitvami, da bi bilo v bodoče smiselno razmisliti o vključevanju v program VKO tudi tiste posameznike, ki v podjetjih niso redno zaposleni (pogodbeni delavci). Dobro bi bilo, da bi bila podjetja na izvajanje projektov VKO pripravljena, zato je konstruktivna tudi ideja o obvezni delavnici o pomenu razvoja kadrovske funkcije za vsa podjetja, ki bi želela na razpisu kandidirati. Kadrovsko področje je v Sloveniji zelo šibko, ker ni znanja in pravih informacij in zato je pomembno, da so v program vključena tudi tista podjetja, ki še ne vedo natančno, kako zastaviti kadrovski proces v podjetju. Program VKO je v slovenskem prostoru potreben, so zaključili udeleženci, saj je sprožilna točka za razvoj kadrovskega področja v državi. 

 

 

Namen izvedbe predavanj je promocija razvoja kadrov in vsebin, ki se sofinancirajo v okviru programa Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene. Izvedbo delavnic sofinancira Evropski socialni sklad v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, 1.2. prednostne usmeritve »Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost«, v okviru potrjene operacije »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

Na vrh