Digitalna transformacija (26. 9. 2019)

Za nove izzive nismo nikoli prestari, tudi za digitalno transformacijo ne

 

Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji neizbežno dejstvo, saj spreminja starostno strukturo delovne sile. To pomeni, da se delodajalci srečujejo z izgubo kvalificiranih starejših zaposlenih, ki se upokojujejo, hkrati pa mladega talenta, ki bi jih nadomestil, ne najdejo. Rdeča nit konference je bila, kako starejše zaposlene usposobiti za izzive digitalizacije – ta namreč vnaša spremembe v delovne procese, načine organizacije dela in načine komuniciranja.


Prilagajanje delovnim procesom je pomembno ne glede na starost. Vključevanje starejših zaposlenih v proces digitalizacije je ključnega pomena, kajti le ta povečuje motivacijo za osvajanje novih digitalnih veščin, nadgradnjo starih in pripomore k uspešni vpeljavi digitalnih procesov v podjetje. Kako se to obnese v sami praksi, pa je bilo prikazano na konkretnih primerih.


Konferenco je slavnostno odprla direktorica sklada Irena Kuntarič Hribar, povezoval pa jo je Igor E. Bergant.


»Tehnološki razvoj se odvija s svetlobno hitrostjo in trenutno ni osebe, ki bi lahko napovedala, kaj točno nas čaka čez pet ali deset let,« je udeležence nagovorila direktorica sklada Irena Kuntarič Hribar, ki je poudarila, da so se starejši skozi svoje življenje že tako ali tako ves čas prilagajali, saj se digitalizacija že dogaja, je proces, in so se tako ali tako do neke mere že morali digitalizirati, zato je kakršenkoli strah neutemeljen in odveč. »Starejši imajo potencial,« je odločno stopila v bran starejšim zaposlenim: »na projektu ASI dajemo vrednost starejšim zaposlenim – vseživljenjsko učenje je tisto, na kar smo vmes kar malo pozabili, in to sedaj z ASI realiziramo in ozaveščamo o pomenu starejših zaposlenih.« Kot ključno je izpostavila, da je v starejše zaposlene treba vlagati, jih usposabljati, jim po potrebi prilagajati delovna okolja in prepoznavati številne prednosti in potenciale, ki jih imajo: »Brez usposabljanj, vseživljenjskega učenja, motiviranja, ozaveščanja, kaj bo to posamezniku prineslo, ne gre


Matija Goljar, ustanovitelj Ustvarjalnika, je govoril o dobi digitalizacije kot novem življenjskem stilu in o ustvarjalnosti, ki nima starostne omejitve. »Ustvarjalnost nikakor ni lastnost, pač pa posledica dejanj,« je prepričan Goljar: »pomembno je, da poskušaš, da si vztrajen, tudi, če ne gre zlahka. Za ustvarjalnost je vztrajnost nujna.«


Dr. Marko Tušak je govoril o kognitivnih prednostih starejših ljudi. Starejši so zaradi izkušenj,  zgodovinskega spomina in vezi, ki so jih spletli v podjetjih lahko najboljši promotorji organizacijske kulture in pozitivno vplivajo na druge. Pri procesu digitalizacije pa je kot ključno značajsko lastnost izpostavil odprtost za spremembe, ki pa ni vezana na starost, ampak na posameznika kot takega. Povedal je, kako spodbuditi odprtost za novosti pri starejših zaposlenih. Uspešne starejše zaposlene v podjetjih je primerjal z uspešnimi športniki. Ti svojih rezultatov niso dosegli zgolj zaradi talenta, ampak tudi zaradi vztrajnosti in dela, ki so ga vložili v svoj razvoj.


Doc. dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko je osvetlil pomembnost digitalnih kompetenc za našo prihodnost. Poudaril je, da povprečni državljan nima dovolj znanja, da bi se lahko kvalificirano odločal o sodobnih tehnologijah. Zato meni, da bi bilo potrebno v šolsko izobraževanje poleg digitalne pismenosti ter znanja uporabe določene tehnologije, vnesti tudi temeljna znanja o delovanju sodobnih tehnologij. Poudaril je, da da najbolj zaželen kader ima visoko razvite domensko specifične kompetence in visoko razvite digitalne kompetence. Starejši zaposleni to zaradi izkušenj na določenem področju običajno imajo, za zvišanje njihovih digitalnih kompetenc pa je pomembno, da se  vseživljenjsko izobražujejo.


Alenka Fic Mikolič iz podjetja Mikrocop, d.o.o. je predstavila, kako vpliva implementacija digitalizacije na zaposlene, še posebej starejše zaposlene, in na kaj moramo biti pri tem procesu pozorni ter kako konkretno vpeljati digitalizacijo v posamezno podjetje. Poudarila je da: »ne izhaja zgolj iz uvajanja novih tehnologij, temveč iz sposobnosti organizacije, da se lahko preobrazi z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije!«. Izziv digitalizacije je drugačen za starejše, saj ima starost odlike, ki so povezane s strokovnim znanjem in izkušnjami, na splošno tudi večjo odgovornostjo in sistematičnostjo.  Tega se je potrebno zavedati, da lahko uporabimo pravi pristop kot odgovor na te izzive. Pri digitalizaciji je potrebno predvsem odstraniti tveganja povezana s človeškimi viri, kot so pomanjkanje ustreznih kadrov, pomanjkanje digitalnih kompetenc, odpor do sprememb in drugih pomislekov v zvezi z digitalizacijo.


Zadnji cikel sta pričeli Katja Pleško in Brigita Dane iz socialnega podjetja Simbioza Genesis, ki sta predstavili svojo zgodbo o uspešnem sodelovanju med dvema različnima generacijama. Nadaljevala je mag. Marjetka Kastner, lastnica, ustanoviteljica in direktorica Life Learning Academie, ki je predstavila model Learning Brand – proces s katerim podjetja postanejo Učeče se organizacije. Dogodek je zaključila Martina Kranjc iz podjetja Snaga, ki je predstavila primer dobre prakse vpeljave digitalizacije v njihove delovne procese ter izzive s katerimi so se soočali.

Predavatelji so poudarili, da so spremembe edina stalnica in da je digitalizacija izziv, kjer lahko pozitivno pripomore medgeneracijsko sodelovanje in prenos znanj.

 

Konferenco sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.